opremljena soba

См. также в других словарях:

• sôba — e ž (ó) prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• elegánten — tna o prid., elegántnejši (ȃ) 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• enostáven — vna o prid. (á ā) 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• orientálski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pregospôski — a o prid. (ó) preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko pregospôsko prisl.: pregosposko opremljena soba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• skrômen — mna o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• starínski — a o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• bahátost — i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• empír — a m (ȋ) klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije: mestno središče je grajeno v stilu empira in neoklasicizma / soba v empiru opremljena s pohištvom v tem slogu // doba tega sloga: stavbe iz empira …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• gospéjin — a o (ẹ̑) svojilni pridevnik od gospa: gospejin dežnik; gospejina soba je bila bogato opremljena …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• njén — a o zaim. (ẹ) 1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika